Vsi smo že kdaj imeli tisti trenutek, ko smo strmeli v hlebec kruha na kuhinjskem pultu in se spraševali, ali je res pokvarjen ali samo star.
Resnica je, da se kruh hitro izsuši, vendar to ne pomeni nujno, da je nevaren. Če je hlebec trd in suh, vendar ne kaže znakov plesni, gre pravzaprav le za naraven proces, imenovan retrogradacija – škrob v kruhu je izgubil svojo vlažnost. Morda ni tako prijeten za jesti, kot je, vendar je še vedno povsem v redu in v mnogih primerih celo boljši za kuhanje.
Spoznal sem, da se z malo truda da star kruh oživiti. Zavit v folijo in pogret v pečici, ponovno dobi svojo mehkobo; opečen pa se spremeni v popolnoma hrustljav hlebec. Njegova čvrsta tekstura je idealna za jedi, kot so francoski toast, kruhov puding, nadev ali celo rustikalna solata panzanella. Včasih ga celo povaljam v drobtinah ali narežem na krutone – njegova čvrstost mu omogoča, da vpije omake, juhe in prelive, ne da bi se razpadel.
Plesniv kruh pa je povsem druga zgodba. Že majhna zelena ali črna pika pomeni, da je treba zavreči cel hlebec. Ker je kruh porozen, se lahko plesniva vlakna nevidno širijo skozenj in prenašajo škodljive mikotoksine, ki lahko povzročijo alergijske reakcije ali še kaj hujšega.
